petek, 10. maj 2019

14. DAN

To je to! Zadnji dan pred odhodom nazaj v Slovenijo. Še pred kakšnim tednom se je ta dan zdel zelo daleč zdaj pa je tu.
Dopoldan smo imeli brez obveznosti, ob enih pa so nas odpeljali v zelo prestižno in priznano restavracijo. Postregli so nas z okusi, na katere same ne bi pomislili. Po predjedi in glavni jedi pa so nas presenetili s torto na kateri je bila naslikana slovenska zastava. Vsi smo prejeli certifikate za delo, ki smo ga opravljali v tujini. Po kosilu je sledilo pakiranje ter tehtanje naše prtljage, ker ne želimo imeti težav na letališču. Po večerji smo se še zadnjič sprehodili po, zdaj že domačem, mestu Braga. Potem pa hitro spat, saj nas čaka dolga pot nazaj v Slovenijo.

Kaj smo se naučili?

Brez dvoma je bila ta mobilnost za nas enkratna in življenjska izkušnja, ki jo doživi le peščica ljudi. V teh štirinajstih dneh smo imeli edinstveno priložnost spoznati kulturo, način dela ter življenje ljudi, ki živijo na drugi strani Evrope. Razlik med nami in njimi ni malo, zato pa smo sedaj veliko bolj pripravljeni za nadaljnje izzive, ki nas še čakajo, saj se lažje prilagajamo. Delo izven domače države pomeni veliko izzivov. Eden večjih je bil verjetno skupni jezik, vendar pa smo se zato izboljšali v angleščini ter se celo naučili nekaj novih portugalskih besed. Družili smo se z ljudmi, ki imajo zaradi drugačne kulture morda nekoliko drugačen pristop do dela. To nam mogoče pride prav tudi pri reševanju problemov, ki se pojavljajo v naši stroki. Dobili smo zdravo mero svobode in odgovornosti, ki smo se morali naučiti obvladati. 
Naravovarstveni tehniki (Jaka, Daša, Tinkara in Sara): delali smo vsak po teden dni na dveh različnih lokacijah V parku Bom Jesus do Monte je bilo delo dokaj ne strokovno, vendar je vsaka stvar za nekaj dobra. Ta izkušnja nas je naučila vztrajnosti, poleg tega pa smo delali na prostem kar pa ni bilo tako slabo. Druga lokacija je bil laboratorij A2 Analises Quimicas. Delo tam je bilo kot nalašč za nas, saj smo znanje ki smo ga pridobili pri teoretičnem pouku lahko izkusili iz prve roke. Naučili smo se natančnega tehtanja in odmerjanja vzorcev, merjenja pH in električne prevodnosti. Jaka in Daša sta se naučila uporabljati pol avtomatsko pipeto. Navadili pa smo se tudi laboratorijskega načina dela, ki je zelo organizirano. Razlagali so nam kako delujejo visoko tehnološke naprave, ki jih še nismo videli.
Slaščičarji (Nuša in Žan) : v štirinajstih dneh sva se naučila veliko zanimivih stvari. Največkrat sva izdelovala čokoladne in maslene rogljičke ter jih na njihov način tudi zavila (izrežemo trikotnike in s prsti primemo za kote najkrajše stranice ter tesno zavrtimo). Preizkusila sva se tudi pri izdelovanju različnih vrst žemljic kot so bele, rjave in rožnate. Videla sva tudi kako z ročnim tekočim trakom v peč položijo pice. Čas v pekarni Bracarum je minil zelo hitro, saj so ljudje zelo prijazni. Čeprav je njihova angleščina zelo šibka smo se dobro sporazumevali in ob delu tudi zabavali. 
(Anuša in Patricija): v teh dneh sva spoznali kako vzdržujejo higieno. Naučili sva se pripraviti tradicionalno portugalsko sladico, brazilsko sladico, pripravo vanilijeve kreme, zavitke, kako dekorirati torte in izdelati figurice. Slaščičarji v Casa das Natas so zelo prijetni, sproščeni ob delu ter komunikativni, kljub ne znanju angleščine smo se dobro razumeli.
Poleg vseh izkušen in novega znanja pa smo se nepozabno zabavali ter si s pomočjo naših vodičev ogledali eno izmed lepših držav na tem svetu. To izkušnjo bi privoščili in priporočali prav vsem. 




1 komentar: