9. DAN

Končal se je naš zadnji vikend na Portugalskem, vendar nič za to, saj smo ga izkoristili do zadnje minute. Današnji dan smo imeli prost, ker pa smo željni raziskovanja sveta, smo se sami odpravili v bližnje obalno mestece Viana do Castelo. Do tja smo se morali peljati z vlakom približno eno uro. Takoj po izstopu z vlaka smo se zagnali v hrib in nanj lezli pol ure. Premagali smo 673 stopnic (smo jih prešteli). Naš trud pa je bil poplačan s prelepo cerkvijo Santuario de Santa Luiza in razgledom na morje. Nekje v daljavi smo uzrli prelepo plažo ter si zaželeli peska med prsti. Vendar za ta cilj se je bilo potrebno potruditi. Pot do tja je trajala več kot uro. Prvo kar nam je šlo po glavi, ko smo prispeli tja, je bila kava, ki smo si jo privoščili v obalnem hotelu, ta pa je bil tako lep da smo se počutili kot da ne spadamo tja. Zatem pa se je začel lov na hrano. Našli smo lepo picerijo, ki je popestrila naš enoličen jedilnik. Ko smo do dobra napolnili svoje želodčke, smo si končno zakopali noge v vroč pesek. Na svoji koži smo čutili moč valov Atlantika. Profesor in Jaka pa sta se celo opogumila in zaplavala v mrzlo morje. Po relaksaciji na plaži nas je čakala dolga pot nazaj do železniške postaje. Današnji dan je bil poleg turistično tudi športno obarvan, saj smo prehodili skoraj 18 km, kar pa ni ravno mačji kašelj. Po večerji v hotelu smo se vsi veselili počitka, saj se z jutrišnjim dnem začenja nov delovni teden.